[ Pobierz całość w formacie PDF ]
dosti in da mu je ostalo samó 0 e par Ïarkov veãerne zar-
je. Opazil je obenem, da je ostala njegova du0 a laãna in
Ïejna ob vsi globoki uãenosti &
Takó se vidi, kakó je ãlovek slab. Spoznal je vse skriv-
nosti zemlje in nebes, skozi najgostej0 e meglé so prodrli
Ïarki njegovih oãí, Ïivljenje prirode in ãloveka mu je ra-
zumljivo, kakor enostavna matematiãna formula celó
v enostavne matematiãne formule je sku0 al stisniti nes-
konãni razvitek, a tedàj se nenadoma vzbudí iz sanj
ter se zaljubi.
Kosirnika je bilo sram, da se je zaljubil. Res je ljube-
zen nekaj ãisto naravnega, lepega, zdravega in tako da-
81
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
lje toda ãloveku, ki se ukvarja s filozofijo in zgodovino
(Kosirnik se je ukvarjal s filozofijo in zgodovino), je lju-
bezen hram lahkomiselnosti in nedostojnosti; ãuti se v
njem osamljenega in izgubljenega, kakor predmestni
poet v druÏbi koketnih dam: potne kaplje se svetijo na
visokem ãelu njegovem.
»Dajte mi kist Rafaelov, dajte mi barv iz luninih Ïar-
kov in iz duha vijolic .« Moje peró sili v zlato povr0 -
nost sentimentalnosti zlate moje zlate mladosti. Ali kaj
sem bil vse doÏivel od tistih ãasov! Temno in pusto je
zdaj Ïivljenje pred mano, le redkokdaj se 0 e dogodí, da
se ozrem postrani po obrazu device, ki pride mimo z
drobnimi koraki, krilce privzdignjeno do skrivnostne
toãke, kjer se tista neizmerno fina ãrta, ki se je bila rav-
nokar vzdignila plaho in srameÏljivo iz drobnih gleÏ-
njev, s hudomu0 no pre0 ernostjo polagoma boãi in boãi,
dokler naposled z nedoseÏno predrznostjo ne zari0 e
najimenitnej0 e oble na svetu. Le redkokdaj se 0 e ozrem
in milo mi je pri srcu. O mladost, o ljubezen, o Ïivljen-
je! Tiha solza se je rodila
Kosirnik se je zaljubil v lepo Ïensko, komaj 0 e razvi-
to, s tistimi velikimi, otro0 kimi, neskonãno sladkimi
in neskonãno neumnimi oãmí, ki napravijo ãloveka nes-
konãno sreãnega in neskonãno neumnega.
82
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
Zaradi teh oãí in njih lastnosti se je bal Kosirnik svo-
je ljubezni & Kakó se je stvar nadalje razvijala, se bo
zvedelo vse iz te vaÏne in zanimive dogodbe.
83
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
III
gasnile bi svetle luãi velikih ciljev, velikih Ïeljá in
Uvelikih dejanj; bela, drobna roka bi jih pogasila vse
po vrsti, rdeãe, zaokroÏene ustnice bi jih upihnile vse do
zadnje in ostala bi lahkomiselna ljubezenska noã.
Takó je spoznal, da je bil zamudil vso svojo mladost,
ali bilo ga je strah, da bi uÏival njene poslednje mlaãne
Ïarke. Bilo ga je strah Ïivljenja, ker je imel nenavadno
fin ãut za njegovo sme0 no stran.
Niã ni mislil na poezijo tihega, zaljubljenega Ïivljenja,
na razliãne telesne in du0 evne koristi, ki so mastna pri-
klada zakonske sreãe, vsa ta poezija in sreãa je bila v
njegovem ãutu nerazloãljivo zvezana z drugimi stvarmí,
ki niso poetiãne. Gotovo je, da je Kosirnik v teh svojih
mislih gre0 il zoper naturo in poezijo, toda to je njegova
reã.
Îivljenje je res nekaj lepega, ãe ga ãlovek Ïiví. Ali kdor
stojí ob strani, ne vidi drugega, kot globoko in 0 iroko
reko ostudnosti.
âlovek vstane, se obleãe, zajtrkuje, napravi se v urad,
pi0 e do dvanajstih, ali ãe ni naãelnika blizu, pripoveduje
kolegom kosmate anekdote, odpravi se domov ali v krã-
84
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
mo, v kavarno, v urad, v krãmo, polpijan domov in v po-
steljo. Variante so mnogotere kakor je Ïe ravno »stan«
dotiãnikov, ali, glavna stvar ostane, stvar namreã, da je
ta ãlovek, ki ne dela in ne misli ne sebi na veselje in ne
v blagor drugih ljudí, ostudnej0 i od psa na cesti, ki se
kratkoãasi na svojo resniãno in srãno radost in ki Ïiví
vsaj veãji del svojega dné po svoji volji ter se podela na
katerem oglu se mu zdí, ne da bi pra0 al svoje sopsè, ãe
jim je to prav ali ne.
To je namreã mislil Kosirnik: kdor je med nami do-
stojen, trezen in pameten ãlovek, se je vdal in se je mo-
ral vdati vsem pravilom in zahtevam druÏbe, drugaãe bi
ravno ne bil veã pameten, trezen in dostojen ãlovek. Iz-
med teh ljudí pa jih je brez 0 tevila, ki so mislili na tihem,
da je ta druÏba niãvredna in da so njeni zakoni sme0 ni
in okrutni obenem. Brez 0 tevila jih je, ki so vedeli in ve-
dó, da je vse njih delo v tej druÏbi 0 kodljivo, in da so v
tistem trenotku, ko so bili stopili v nje smrdeãi stroj,
ubili svojo du0 o in kar je bilo vrednega v nji.
Samó ãasih se prigodí, samó redkokdaj, da se ta »ko-
ristni ud druÏbe« spomni, da je vse njegovo nehanje
sme0 no in brez vrednosti, in da se je pregre0 il proti sebi
in proti ãlove0 tvu, ker se je bil poniÏal do 0 kodljivega
stroja; ãe napravi v tem trenotku korak, kakor mu veleva
srce, se pregre0 i proti druÏbi in njegov ugled je v nevar-
nosti.
85
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
Kar napravi ãlovek plemenitega in velikega, ne napra-
vi kot »koristen ud druÏbe«, temveã izven druÏbe in
proti nji. Uãi zgodovina in Ïivljenje.
Morda je 0 el Kosirnik predaleã v teh svojih mislih, ali
ne dá se tajiti, da je v njih nekaj uvaÏevanja vrednega.
86
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
IV
n ostudnost Ïivljenja je zvezal Kosirnik v svojih naj-
Iskrivnej0 ih in najresnej0 ih mislih z ljubeznijo, ki ga je
bila zalotila ob poznem ãasu, z ostudnostjo Ïivljenja je
zvezal Ïivljenja mir in udobnost. Ni verjel bajki o »tihi
sreãi« in tudi ni mogel verjeti, da bi bila ta tiha sreãa
izvor velikim dejanjem ali vsaj koristnemu delu.
Ni zameriti Kosirniku, da tega ni mogel verjeti, zakaj
ukvarjal se je s filozofijo in zgodovino. Vedel je, kakó se
je veseli in krepki narod polagoma pomehkuÏil in po-
huj0 al pod vplivom kr0 ãanstva in njegovih hlapãevskih
naukov. Vedel je, da bi ga vse zunanje nesreãe in nadlo-
ge same ne mogle nikdar napraviti takega, kakr0 en je
danes, temveã da je bilo treba tistega strupa, ki se mu je
bil polagoma zalezel v du0 o ter ga je naposled takó vse-
ga razjedel, da mu ni veã móãi ozdraviti. Jermeni razliã-
nih gospodov so mu rezali iz hrbta mesó in strahovita,
stoletna boleãina ga je storila dovzetnega za nauk po-
niÏnosti in samozatajevanja. Takó dovzetnega ga je sto-
rila stoletna boleãina za samoponiÏanje in za kleãeplast-
vo, da ga ni danes naroda, ki bi bil takó do kostí pobo-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]